V Evropi se preštevajo: katere države bi poslale svoje vojake v Ukrajino in katere ne

Po srečanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nato pa še z evropskimi voditelji, je poleg vprašanja, ali je mir v Ukrajini res blizu, tudi to, na kakšna varnostna zagotovila lahko računa Ukrajina, če bi bi se vojna res končala.

O tem je znanega zelo malo, je pa ukrajinski predsednik včeraj zapisal, da bodo varnostna jamstva pripravljena v naslednjih dneh. "Ekipe Ukrajine, ZDA in evropskih zaveznic trenutno delajo na strukturi teh jamstev," je zatrdil Zelenski in dodal, da tokrat priložnost za končanje vojne v Ukrajini "resnična".

Napotitev mednarodnih vojaških sil v Ukrajino je, kot kaže, eden od verjetnejših scenarijev. Toda med vojaki na ukrajinskih tleh ne bi bilo ameriških vojakov, temveč pretežno evropski. Malo verjetno naj bi bilo, da bi v Ukrajini varnostna jamstva zagotavljala zveza Nato, saj je to za ruski režim nesprejemljivo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred dnevi sicer dejal, da bi bila za Rusijo nesprjemljiva tudi kakršnakoli namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini, predlagal je, naj za varnost Ukrajine jamči pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN – torej Rusija, ZDA, Kitajska, Francija in Velika Britanija.

O napotitvi mirovnih sil v Ukrajino sicer že od februarja razmišljajo v okviru t. i. koalicije voljnih. "Načelniki naših generalštabov so o tem že razpravljali. Več držav je pripravljeno pomagati – od usposabljanja, do logistike, pa tudi z navzočnostjo na območjih, kjer ni neposrednih spopadov," je v nedeljo dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Katere države so pripravljene poslati vojake v Ukrajino?

Kot poroča portal Euronews, sta Francija in Velika Britanija že izrazili pripravljenost, da v Ukrajino pošljeta tudi svoje vojake. "Pripravljeni smo napotiti britanske vojake v Ukrajino, predvsem zato, da bi Ukrajincem zagotovili občutek varnosti," je minuli teden za BBC dejal britanski obrambni minister John Healey.

Dodal je, da bi lahko britanski vojaki pomagali pri zaščiti zračne in pomorske obrambe ter pri usposabljanju ukrajinskih vojakov.

Tudi Belgija, Litva in Estonija so že sporočile, da so pripravljene v Ukrajino poslati svoje enote. Svetovalec litovskega predsednika Dainius Žikevičius je v intervjuju za portal 15min.lt izjavil, da bi misija lahko bila podobna nekdanji Natovi misiji v Afganistanu. Povedal pa je tudi, da število vojakov še ni določeno.

Pripravljenost za sodelovanje je ponovno izrazil tudi estonski premier Kirsten Michal a je opozoril, da je "pomembno nadaljevati delo na podrobnostih misije".

Neodločene države. In kaj bo storila Slovenija?

Tretja baltska država – Latvija – za zdaj ostaja neodločena. Predsednik Edgars Rinkevičs je za enega od latvijskih medijev dejal, da bo odločitev o napotitvi latvijskih vojakov v Ukrajino sprejeta glede na druga varnostna zagotovila.

O odločitvi še vedno tehta tudi švedska vlada, ki pričakuje še nekaj dodatnih pojasnil o tem, kako bo zagotavljanje varnosti v Ukrajini potekalo na terenu – ali bo šlo za mirovniško delovanje, odvračanje groženj ali zgolj zagotavljanje prisotnosti na terenu.

Kako se bo odločila Slovenija, za zdaj še ni znano, v kabinetu predsednika vlade za zdaj pravijo le: "V tem trenutku ne potekajo nobeni pogovori o tem, da bi Slovenija v Ukrajino pošiljala svoje vojake."

Katere države so proti?

Gotovo pa je, da med vojaki v misijo v Ukrajini ne bo madžarskih. Madžarski premier Viktor Orban, ki je v odnosih blizu uradni Moskvi, je to možnost že večkrat zavrnil Orbanova vlada Ukrajini tudi ne zagotavlja nobene vojaške pomoči. Podobno kot madžarska utegne ravnati tudi slovaška vlada.

"Ne obstajajo in tudi ne bodo obstajali nikakršni načrti za napotitev poljske vojske v Ukrajino," pa je že maja na družbenem omrežju X zapisal podpredsednik poljske vlade Władysław Kosiniak-Kamysz. Dodal je, da je Poljska soodgovorna za obrambo vzhodnega krila zveze Nato in logistično ter vojaško podporo Ukrajini kot napadeni državi.

Tudi italijanska premierka Giorgia Meloni je pred meseci zatrdila, da v Ukrajino ne namerava poslati italijanskih vojakov. Da sta pripravljeni sodelovati pri izvajanju varnostnih jamstev, vendar brez napotitve njunih vojaških enot na ukrajinska tla, pa sta sporočili tudi Nizozemska in Španija.

Kaj bo naredila Nemčija?

Sicer pa so oči evropske javnosti so trenutno uprte v Nemčijo, ki je ena od največjih podpornic Ukrajine na stari celini. Čeprav je nemški zunanji minister Johann Wadephul v ponedeljek dejal, da Nemčija trenutno nima zadostnih zmogljivosti za napotitev vojakov v Ukrajino, bo pa zagotavljala druge ključne elemente varnostnih jamstev, na nemškem političnem parketu poteka razgreta razpravlja o tem, ali bi Nemčija vendarle v Ukrajino lahko poslala svoje vojake.

Poznavalci nemškega političnega dogajanja pravijo, da Nemčija pri takšni misiji ne bi smela manjkati, še posebej, ker kancler Friedrich Merz zagovarja politiko, da mora imeti Nemčija močan glas v mednarodni skupnosti.

Merz sicer poudarja, da mora biti prednostna naloga pri varnostnih jamstvih predvsem okrepitev ukrajinske vojske, ki bi po sklenitvi premirja lahko učinkovito odvračala morebitne ruske napade v prihodnosti.

Zunanji minister Wadephul je nedavno izrazil tudi dvom, ali bo do mirovnih pogajanj sploh prišlo. "Vsi čakamo, da bo Vladimir Putin resno pristopil k pogajanjem za konec vojne v Ukrajini, a trenutne razmere na bojišču ne kažejo, da bo to tudi pripravljen storiti," je dejal.

Mnoge parlamentarne stranke so bile doslej skeptične do morebitne napotitve nemških vojakov na ukrajinska tla, nekatere pa so tej ideji odločno nasprotovale. Kot poroča Deutsche Welle (DW), pa so skoraj vse stranke poudarile, da je odločitev o morebitni napotitvi vojakov v Ukrajini še zelo daleč.

Tudi znotraj največje koalicijske stranke Krščansko-demokratske unije (CDU) prihaja do razhajanj. Predsednik manjšinske vlade v zvezni deželi Saški Michael Kretschmer je dejal, da sam ostro nasprotuje napotitvi nemških sil v Ukrajino. Na drugi strani pa predsednik podmladka CDU pravi, da bi morali sprejeti to odgovornost, saj lahko na tak način Nemčija dokaže, da ni odvisna zgolj od ameriških odločitev.

Predsednik koalicijske partnerice socialnih demokratov (SPD) Lars Klingbeil pa je izpostavil, da je trenutno najpomembnejše, da se začnejo mirovna pogajanja. "Seveda Ukrajina potrebuje varnost, da ne bo znova napadena. A zato je najprej potrebna močna ukrajinska vojska. Potem pa bomo videli, kaj je še mogoče narediti. Ali bodo pri tem sodelovali nemški vojaki, pa v tem trenutku ni ključno vprašanje," je njegovo izjavo povzel DW.

V Levici in skrajno desni Alternativi za Nemčijo kategorično zavračata napotitev nemških vojakov v Ukrajino, Zeleni pa se zavzemajo za izgradnjo evropskih obrambnih sil, ki bi lahko Ukrajini zagotavljale varnostna jamstva tudi brez pomoči ZDA.